Thuto ya Palo ya Beibele ya Nako ya Sabatha
— .
Ge e le Gabotse Sabatha e Thoma Neng?
Sabatha ke letšatši la bošupa leo le šegofaditšwego le go kgethagatšwa ke Modimo. Badumedi ga ba boloke Sabatha e le gore ba hwetše phološo.
Go e na le moo, ka fase ga mogau, ba gopola mediro ye megolo ya Modimo ya tlholo le topollo gomme ba lebeletše pele go khutšo ye e sa felego ye e tlago.
Lehono, go na le dipono tše mmalwa tše di fapanego mabapi le gore Sabatha e thoma neng le gore e fela neng.
Ba bangwe ba latela setšo sa ka morago sa ba-Juda gomme ba boloka Sabatha go tloga go sobela ga letšatši ka Labohlano go fihla ge letšatši le sobela ka Mokibelo.
Ba bangwe ba e bala go ya ka nako ya lefelong leo ya go sobela ga letšatši goba ponagalo ya dinaledi.
Ba bangwe ba latela almanaka ya mehleng yeno ya setšhaba gomme ba diriša bošegogare e le mollwane wa letšatši, ke gore, lefelo leo le aroganyago letšatši le lengwe le le le latelago.
Ba bangwe, go ya ka ditemana tše di fapanego tša Beibele, ba dumela gore letšatši le le feletšego le thoma ka mosegare, le tšwela pele go fihla mantšiboa le bošego gomme le fela ge mosegare wo o latelago o thoma.
Go ya ka kwešišo ye, Sabatha ya letšatši la bošupa e thoma ka Mokibelo mosegare gomme ya fela ge Sontaga mosegare e thoma.
Thuto ye e hlahloba ge eba pono ye ya mafelelo e na le thekgo ya Beibele le ya histori.
1. “Letšatši” le Bopša Bjang go Genesi?
Genesi 1:3–5 e bega:
Modimo o rile, “A go be le seetša,” gomme gwa ba le seetša. Modimo a bona gore seetša se lokile, gomme Modimo a aroganya seetša le leswiswi. Modimo o biditše seetša Letšatši, gomme leswiswi o biditše Bošego. Gomme gwa ba mantšiboa, gomme gwa ba mesong, letšatši la pele.
Ka tlwaelo go tšewa gore ka ge temana e re, “go bile mantšiboa, gomme gwa ba mesong,” ka gona letšatši le swanetše go thoma mantšiboa.
Lega go le bjalo, go bala ka kelohloko tatelano ya letšatši la pele go Genesi go dumelela kgonagalo e nngwe.
Mathomong a tlholo, lefase le be le se na sebopego le lefeela, gomme leswiswi le be le le godimo ga sefahlego sa bodiba. Lefsifsi le be le šetše le le gona, eupša seetša seo Modimo a se hlotšego le go se hlaola se be se sešo sa tšwelela. Modimo o rile, “A go be le seetša,” gomme ke feela ka nako yeo moo go ilego gwa ba le seetša. Ke moka Modimo o ile a aroganya seetša le leswiswi, a bitša seetša “Letšatši” gomme leswiswi “Bošego.”
Ka fao, tatelano ya nnete ya letšatši la mathomo e ka kwešišwa bjalo ka:
Lefsifsi la mathomo → Modimo o hlola seetša → Letšatši → Mantšiboa → Bošego → Mesong → Letšatši la mathomo le phethilwe
Se ga se swane gabotse le go bolela gore letšatši ka bolona le thomile ka mantšiboa.
“Mantšiboa” ke phetogo yeo ka yona seetša sa mosegare se fihlago mafelelong gomme bošego bo thoma, mola “mesong” e le phetogo yeo ka yona bošego bo felago gomme seetša sa mosegare se thoma gape.
Ka fao, polelo e re:
“Go ile gwa ba mantšiboa, gomme gwa ba mesong, letšatši la pele”
gape go ka kwešišwa go bolela gore letšatši le le feletšego la tlholo le ile la feta mosegare, mantšiboa le bošego go fihlela mesong e fihla. Ka nako yeo letšatši la mathomo le ile la phethwa gomme letšatši le le latelago la thoma.
Ka gona go tloga letšatšing la bobedi go ya pele, letšatši le ka emelwa e le:
Seetša sa mosegare → Mantšiboa → Bošego → Mesong
Ke gore letšatši le thoma mesong go dikologa mosegare gomme le fela mesong ye e latelago.
Tlhathollo ye ga se kgopolo ya sebjalebjale fela. Diithuti tše dingwe tša ba-Juda le tša Beibele di boletše gore mathomong Isiraele ya bogologolo e ka ba e ile ya diriša mokgwa wa go bala letšatši mesong go ya mesong.
2. Letšatši la Poelano: Na “Mantšiboa go ya Mantšiboa” ke Go Bala ka Kakaretšo ga Letšatši, Goba Ke Monyanya o Kgethegilego?
Lefitiko 23:27 e re:
Ka letšatši la lesome la kgwedi ye ya bošupa go tla ba le Letšatši la Poelano.
Le ge go le bjalo Lefitiko 23:32 e fa taelo ye e kgethegilego:
Go tloga mantšiboeng a letšatši la senyane la kgwedi go fihla mantšiboeng a latelago, le boloke Sabatha ya lena.
Ye ke temana ye bohlokwa kudu.
Ge e ba “mantšiboa a la senyane” e be e šetše e le mathomo a letšatši la lesome, ke ka baka la’ng mongwalo o sa dutše o e bitša gore:
mantšiboa a letšatši la senyane
go e na le “mantšiboa a letšatši la lesome”?
Kwešišo ye nngwe yeo e ka bago gona ke gore mollwane wa letšatši wo o tlwaelegilego o ile wa dula mesong, mola go ikona dijo mo go kgethegilego le go ikokobetša mo go nyakegago bakeng sa Letšatši la Poelano go thomile ka pela mantšiboeng a letšatši la senyane, gomme gwa tšwela pele go fihla mantšiboeng a letšatši la lesome.
Ka go rialo:
Mosegare wa la 9 → Mantšiboa a la 9 [go ikona dijo go thoma] → Mosegare wa la 10 [Letšatši la Poelano] → Mantšiboa a la 10 [go ikona go a fela].
Go ya ka kwešišo ye, “mantšiboa go fihla mantšiboa” e hlalosa gore:
nako e kgethegilego ya go keteka bakeng sa Letšatši la Poelano
go e na le go hlaloša ka mo go swanetšego:
mollwane wa letšatši bakeng sa letšatši le lengwe le le lengwe
Phapano ye e bohlokwa.
Beibele ga e re:
“Sabatha e nngwe le e nngwe e swanetše go bolokwa go tloga mantšiboa go fihla mantšiboa.”
Lefitiko 23:32 e lebane ka go lebanya le Letšatši la Poelano, leo gape le nago le taelo ya moswananoši ya go ikokobetša.
Ka fao, go katološa temana ye go ba molao wa legohle wa Sabatha ya beke le beke go nyaka thekgo ya tlaleletšo ya Beibele.
3. Kamano Magareng ga “Letšatši Leo” le “Mesong” .
Ditemana tše mmalwa Molaong wa Moshe ke tše di lemogegago ka mo go kgethegilego.
Lefitiko 7:15 e re nama ya sehlabelo sa tebogo e swanetše go jewa letšatšing leo se neelwago ka lona gomme e se ke ya tlogelwa go fihla mesong.
Lefitiko 22:30 gape e re:
E tla jewa ka lona letšatši leo; o se ke wa tlogela le ge e le efe ya yona go fihla mesong.
Doiteronomio 21:23 e laela ka mo go swanago:
Setopo sa gagwe se ka se dule bošego ka moka mohlareng, eupša letšatšing leo o tla mmoloka.
Ditemana tše ka tlhago di tšweletša tatelano:
Letšatši leo → Mantšiboa → Bošego → Mesong
Di bontšha gore mantšiboa le bošego e sa dutše e le tša “letšatši leo,” mola go tla ga mesong go swaya mathomo a letšatši le le latelago.
Ka gona, sehlabelo se be se ka jewa mantšiboa le bošego bja lona letšatši leo, eupša se be se sa kgone go dula go fihla mesong. Mantšu a a dumelelana le go šoma ga mesong bjalo ka mollwane wo ka kua ga wona senyakwa seo se lego mabapi le “letšatši leo” se bego se se sa šoma.
Mantšu a a thekga ka go lebanya kwešišo ya gore letšatši le thoma mesong ge seetša se hlaba, le tšwela pele mantšiboa le bošego, gomme le fela mesong.
Bonyenyane, ditemana tše di šišinya gore mesong e ka šoma bjalo ka a mollwane wa letšatši, e lego ntlha yeo e aroganyago letšatši le lengwe le le le latelago.
4. Ekisodo 16, Manna, le Pele ya Sabatha ya Pele ye e Begilwego
Ekisodo 16 ke ye nngwe ya ditemana tše bohlokwa kudu tša go ithuta nako ya Sabatha.
Batho ba be ba tšwa mesong e mengwe le e mengwe go yo kgoboketša manna. Ka letšatši la botshelela, ba kgobokana gabedi.
Moshe a ba botša gore:
Gosasa ke phomolo ya Sabatha, Sabatha ye kgethwa go Morena.
Batho ba ile ba boloka dijo:
go fihla mesong.
Ke moka, mesong, Moshe a re:
Eja seo lehono, gobane lehono ke Sabatha ya Morena.
Kanegelo e tšweletša tatelano ye e latelago:
Letšatši la botshelela: kgoboketša karolo ye pedi → Bošego bo a feta → Mesong → “Lehono” ke Sabatha
Ye ke ye nngwe ya ditemana tše bohlokwa tšeo go tšona Modimo, ka Moshe, a rutago Isiraele semmušo ka moo a swanetšego go boloka Sabatha.
Ke mo go lemogegago gore temana ye ga e ngwale Moshe a tsebiša ge letšatši le sobela ka letšatši la botshelela:
“Sabatha bjale e thomile.”
Go e na le moo, mesong e latelago, letšatši la bošupa le hlaloswa e le:
“Lehono ke Sabatha.”
Se se dumelelana le, gomme se ka adima thekgo go, go bala mo go theilwego mesong, le ge e le gore ka boyona ga e laole mathomo a nepagetšego a Sabatha.
5. Go Tswalela ga Nehemia Dikgoro ga go Hlatse ka Bogona Gore Sabatha e Thomile ge Letšatši le Sobela
Nehemia 13:19 e bega gore:
Ge dikgoro tša Jerusalema di thoma go fifala pele ga Sabatha, ka laela gore dikgoro di tswalelwe gomme ka laela gore di se ke tša bulwa go fihlela ka morago ga Sabatha.
Gantši temana ye e dirišetšwa go hlatsela gore Sabatha e thomile ge letšatši le sobela.
Le ge go le bjalo, sengwalwa ka bosona se re:
pele ga Sabatha
Nehemia o tswaletše dikgoro e sa le pele, nakong ya ge go be go fifala pele ga Sabatha. Se se ka kwešišwa bjalo ka kgato ya go thibela barekiši go tliša dithoto motseng bošego gore ba tle ba gwebe ka letšatši la Sabatha le le latelago.
Ka fao:
Go tswalela dikgoro ge letšatši le sobela ≠ bohlatse bja gore sobela ka bolona e be e le mathomo a Sabatha
Temana ye e sepelelana le tlhathollo ya go thoma go sobela ga letšatši, eupša ga e hlatsele ka boyona gore go sobela ga letšatši e be e le mollwane wa letšatši.
6. Nako ya Poloko ya Morena Jesu e Rotoša Potšišo ya Bohlokwa
Poloko ya Morena Jesu: Mantšiboa ka Letšatši la go Itokišetša le go Batamela ga Sabatha
Mareka 15:42 e bega gore:
“Ge mantšiboa a fihlile, ka gobane e be e le Letšatši la go Itokišetša, ke gore, letšatši pele ga Sabatha...”
Tatelano ya nako temaneng ye e swanelwa ke tlhokomelo e hlokolosi.
Sengwalwa se bolela ka go lebanya gore:
mantšiboa a be a šetše a fihlile
lega go le bjalo nako yona yeo e sa dutše e bitšwa:
“Letšatši la go Itokišetša, ke gore, letšatši pele ga Sabatha.”
Ka mantšu a mangwe, go ya ka mmalo wa tlhago kudu wa kanegelo, mantšiboa a be a šetše a fihlile, eupša e be e sa le Letšatši la go Itokišetša, gomme Sabatha e be e sešo ya thoma.
Ke moka Josefa wa Arimatea a ya go Pilato a kgopela setopo sa Morena Jesu. Pilato o ile a makatšwa ke gore O be a šetše a hwile, ka fao a bitša molaodi wa madira gomme a botšiša ge e ba a šetše a hwile. Ke feela ka morago ga go hwetša tiišetšo moo Pilato a ilego a lokolla setopo go Josefa.
Lelokelelo la ditshepedišo tša poloko le be le sa dutše le swanetše go latela. Josefa o be a swanetše go:
reka lešela le lebotse → theola setopo → lokišetša setopo → se phuthele ka linene → se bee ka lebitleng leo le segilwego ka leswika → kgokološa leswika kgahlanong le mojako
Johane 19:39–40 e bega gape gore Nikodemo o tlile ka bontši bja mira le aloe, gomme mmogo di:
a lokišetša setopo sa Jesu ka dinoko go ya ka mokgwa wa poloko ya Bajuda.
Ka gona, go tloga nakong yeo ka yona mantšiboa a bego a šetše a fihlile gomme Josefa a ile a ya go Pilato la mathomo go yo kgopela setopo, ka nyakišišo ya Pilato go molaodi wa madira, go lokollwa ga setopo le ditokišetšo tše di feletšego tša poloko tšeo di dirilwego ke Josefa le Nikodemo, nako e bohlokwa e swanetše go ba e fetile.
Ka morago ga go hlalosa ditiragalo tše, Luka 23:54 e re:
“Letšatši leo e be e le la go Itokišetša, gomme Sabatha e be e batamela.”
Temana ye e lemogwa kudu.
Lediri la Segerika leo le fetoletšwego e le “e be e batamela” ke ἐπέφωσκεν (epéphōsken), go tšwa go ἐπιφώσκω (epiphōskō). Lentšu le le tswalanywa le go tšwelela ga seetša, letšatši le thoma go phadima goba mahube a batamela.
Ka fao, ge go lebelelwa tlhalošo ya motheo ya lentšu le, kanegelo ya Luka e rotoša potšišo ye bohlokwa yeo e swanetšego go nyakišišwa:
Na poloko ya Morena Jesu e thomile mantšiboa a Letšatši la go Itokišetša, ya tšwela pele ka nako e itšego bošego, gomme ya phetha ge mesong e batamela, Sabatha ya letšatši la bošupa e le kgaufsi le go “hlaba”?
Ge e ba go le bjalo, tatelano ya tatelano ya ditiragalo e be e tla ba e kgokaganego:
Letšatši la go Itokišetša mosegare: Morena o bapolwa → Mantšiboa a fihla, le ge go le bjalo le sa bitšwa Letšatši la go Itokišetša → Josefa o kgopela setopo → Josefa le Nikodemo ba lokišetša le go boloka setopo sa Morena → Sabatha e a batamela
Tlhathollo ye e swanelwa ke go bapetšwa le pono ya setšo ya gore Sabatha e thomile gateetee ge letšatši le sobela ka Labohlano.
Mareka o bolela ka go lebanya gore mantšiboa a be a šetše a fihlile mola nako yeo e be e sa bitšwa “Letšatši la go Itokišetša, letšatši pele ga Sabatha.” Luka, ka morago ga go hlaloša poloko, ke moka o šomiša lediri leo le tswalanywago le seetša goba mahube go hlaloša Sabatha e le yeo e batamelago.
Ke therešo gore potšišo ka moka ya go bala ka Sabatha e ka se rarollwe ka lentšu le tee la Segerika ἐπέφωσκεν a nnoši. Tšhomišo ya lentšu le diteng tše di fapanego le mekgwa ya go bala matšatši gare ga ba-Juda ba lekgolong la pele la nywaga le tšona di swanetše go hlahlobja.
Le ge go le bjalo, ge ditemana tše tše pedi di balwa mmogo, di rotoša potšišo yeo e sa swanelago go nyatšwa gabonolo:
Ge e ba Sabatha e be e šetše e thomile gatee-tee ka morago ga go sobela ga letšatši la Labohlano, ke ka baka la’ng Mareka, ka morago ga go bolela gore mantšiboa ao a fihlile, a sa dutše a bitša nako yeo gore ke “Letšatši la go Itokišetša, letšatši pele ga Sabatha”? Le gona ke ka baka la’ng Luka, go ya go phethwa ga poloko, a diriša lediri leo le tswalanywago le seetša le mahube go hlalosa go batamela ga Sabatha?
Ka gona, pego ya poloko ya Morena Jesu e swanelwa ke go elwa hloko ka mo go tseneletšego thutong ya ge e ba Sabatha e thomile mantšiboa goba mosegare.
7. Mateo 28:1 : “Ka morago ga Sabatha, Go ya go hlaba ga Letšatši la Pele” .
Mateo 28:1 ke temana ye nngwe ye bohlokwa kudu.
Mantšu a Segerika a hlalosa nako yeo ka tsela yeo:
ka morago ga Sabatha, ge go be go hlaba letšatšing la pele la beke.
Go ya ka tatelano ya tlhago kudu ya tatelano ya ditiragalo:
Sabatha e phethilwe → Bošego bjo bo tsenago gare bo fihla mollwaneng wa bjona wa mesong → Letšatši la mathomo le a hlaba
Se se dumelelana ka tlhago le kwešišo ya gore letšatši la mathomo le thoma ka mahube.
Diebangedi ka moka tše nne di bega gore basadi bao ba ile ba ya lebitleng e sa le ka pela letšatšing la mathomo la beke.
Ge e ba Sabatha e be e fedile ka mo go feletšego ge letšatši le sobela ka Mokibelo, ke ka baka la’ng basadi bao ba se ba ya lebitleng gatee-tee mantšiboeng a Mokibelo go e na le go leta go fihla e sa le ka pela letšatšing la pele?
Motho a ka araba ka mo go kwagalago gore tšhireletšego, leswiswi, seetša goba dilo tše dingwe tše di šomago tšeo di swanetšego go naganelwa di ka hlalosa go diega. Ka gona, ntlha ye e nnoši ga se ya mafelelo.
Lega go le bjalo, ge e balwa gotee le ditemana tše dingwe, e dula e le ya bohlokwa.
8. Johane 20:19 : “Letšatšing lona leo, e lego Letšatši la Pele la Beke, Mantšiboa” .
Johane 20:19 e bega gore:
“Ke moka, lona letšatši leo mantšiboa, e le letšatši la mathomo la beke...”
Go ya ka tshepedišo ya ka morago ya Sejuda ya go sobela ga letšatši go ya go sobela ga letšatši, mantšiboa a Sontaga ka morago ga go sobela ga letšatši ka kgopolo e be e tla ba e šetše e le ya letšatši la bobedi.
Lega go le bjalo Johane o sa dutše a re:
“lona letšatši leo, letšatši la pele la beke, mantšiboa.”
Se bonyenyane se bontšha gore mongwadi wa Testamente e Mpsha a ka hlalosa mantšiboa ao a latelago mosegare e le ao a sa dutšego e le a “letšatši” lona leo.
Ke therešo gore bahlalosi ba bangwe ba kwešiša “lona letšatši leo” e fo ba tšhupetšo ya kanegelo ya letšatši la tsogo go e na le go ba tlhaloso ya almanaka ya setegeniki.
Ka fao, temana ye e šomišwa gabotse mmogo le bohlatse bjo bongwe go e na le go šomišwa bjalo ka bohlatse bjo bo nnoši.
9. Ditemana tša Testamente ye Mpsha tšeo go tšona “Letšatši le le Latelago” le tlago Morago ga Mantšiboa goba Bošego
Testamente ye Mpsha e na le dipaterone tše mmalwa tša kanegelo tše di swanago.
Mareka 11 e bega gore mantšiboa ao a be a fihlile, ke moka e bolela ka “letšatši le le latelago.”
Johane 6 e bolela pele gore mantšiboa a be a fihlile le gore e be e šetše e le leswiswi, gomme ke feela ka morago ga moo e bolela ka “letšatši le le latelago.”
Ditiro 4 e bega gore ka ge e be e šetše e le mantšiboa, baapostola ba ile ba swarwa go fihla “letšatšing le le latelago.”
Ditiro 23 e hlalosa Paulo a felegetšwa bošego, gomme ka morago ga moo e bolela ka “letšatši le le latelago.”
Dikanegelo tše ga se tša swanela go swarwa ka moka bjalo ka difomula tše di sa fetogego tša almanaka.
Lega go le bjalo, di bontšha gore:
mantšiboa le bošego ga se gore di be di swarwa ka go itiragalela ke bangwadi ba Beibele bjalo ka mathomo a letšatši le le latelago.
10. “Diiri tše Lesomepedi” tša Seetša sa Mosegare le go Beakanya Nako mo go Theilwego Mesong
Morena Jesu o rile:
“Na ga go na diiri tše lesomepedi mosegare?”
— Johane 11:9
Testamente ye Mpsha gantši e šupa iri ya boraro, iri ya botshelela le iri ya senyane.
Ka tlase ga tshepedišo ya Sejuda ya go arola seetša sa mosegare ka dikarolo tše lesomepedi;
iri ya boraro e be e le mo e ka bago ka 9:00 a.m.;
iri ya botshelela mo e ka bago mosegare wa sekgalela;
iri ya senyane mo e ka bago ka 3:00 p.m.
Se se bontšha gore go bala mosegare mo go tlwaelegilego lefaseng la bogologolo go thomile go dikologa mesong goba go hlaba ga letšatši.
Le ge go le bjalo, phapano ye bohlokwa e swanetše go bolokwa magareng ga:
ntlha ya mathomo ya go bala diiri tše lesomepedi tša mosegare
le
mollwane wa letšatši wa letšatši la almanaka la diiri tše masomepedi-nne le le feletšego
Ga se gore tše pedi tše di swana.
Ka gona, bohlatse bjo bo ka nea thekgo ya morago bakeng sa kwešišo yeo e theilwego mesong, eupša ga se bja swanela go dirišwa ka bo bjona go hlatsela gore letšatši le lengwe le le lengwe le swanetše go thoma ka tlwaa ka 6:00 a.m.
Bakeng sa go boloka mo go šomago lehono, go diriša mo e ka bago 6:00–7:00 a.m. nako e tlwaelegilego ya lefelong leo e le mollwane wa tshepedišo go ka nea tshepedišo e sa fetogego, eupša go swanetše go bolelwa gabotse gore se ke:
mokgwa o šomago wa go phethagatša, e sego taelo ya Beibele yeo e hlalosago gabotse ka 6:00 a.m.
11. Mosegare le Bošego di Boela ka go Tšwela Pele ka Dinako tša tšona tše di Beilwego
Jeremia 33 e na le dipolelo tše pedi tše bohlokwa mabapi le thulaganyo yeo e hlomilwego ke Modimo ya mosegare le bošego.
Jeremia 33:20 e re:
“Morena o re: Ge le ka roba kgwerano ya ka le mosegare le kgwerano ya ka le bošego, gore mosegare le bošego di se tle ka nako ya tšona ye e beilwego…”
Jeremia 33:25 e bolela gape ka:
Kgwerano ya Modimo le mosegare le bošego le thulaganyo ye e sa fetogego ya legodimo le lefase.
Ditemana tše di hlalosa mosegare le bošego e le dinako tše pedi tše di fapanego eupša e le tšeo di ipoeletšago ka mehla tšeo di laolwago ke thulaganyo e hlomilwego ya Modimo:
Letšatši le tla ka nako ya lona ye e beilwego → Bošego bo tla ka nako ya lona ye e beilwego → Letšatši le boa gape
Go kopanywa mo go swanago ga tlhago go tšwelela leboelela dipolelong tša Beibele tšeo di hlalosago dinako tše di tšwelago pele tša nako:
matšatši a mararo le mašego a mararo — 1 Samuele 30:12; Jona 1:17; Mateo 12:40;
matšatši a šupago le mašego a šupago — Jobo 2:13;
matšatši a masomenne le mašego a masomenne — Genesi 7:4, 12; Ekisodo 24:18; 34:28; Doiteronomio 9:9, 18; 1 Dikxoši 19:8; Mateo 4:2 .
Dipolelong tše, “letšatši” ka tlwaelo le šupa nako ya seetša gomme “bošego” e šupa nako ya leswiswi. Mmogo di hlalosa tatelano e sa šitišwego ya mosegare le bošego.
Mokgwa wa Beibele wo o boeletšwago wa matšatši le mašego ka fao o sepelelana le tatelano ye:
Seetša sa mosegare → Mantšiboa → Bošego → Go boa ga seetša sa mosegare
Bohlatse bjo ga bo hlome mollwane wo o nepagetšego wa setegeniki wa letšatšikgwedi le lengwe le le lengwe la almanaka. Lega go le bjalo, e bontšha gore Beibele e swara leboelela seetša sa mosegare le bošego bjo bo se latelago e le dinako tšeo di sepedišanago ka tlhago ge e hlalosa go feta ga matšatši a feletšego.
Ge go lebelelwa mmogo le Genesi 1, melao yeo e lego mabapi le seo se sa swanelago go dula go fihla mesong, le ditemana tše dingwe tšeo di hlahlobjago thutong ye, mokgwa wo wa go ipoeletša wa mosegare le bošego o fa thekgo ya tlaleletšo ya go nyakišiša ge e ba tatelano ya Beibele e ka kwešišwa bjalo ka mosegare yeo e latelwago ke bošego, ka modikologo wo o latelago o thoma go hlaolwa ge seetša sa mosegare se boa.
12. Dingangišano tša Tšhupamabaka Di be di šetše di le gona Nakong ya Tempele ya Bobedi
Ge go ithutwa dialmanaka tša bogologolo tša ba-Juda, therešo e bohlokwa ya histori e swanetše go gopolwa:
Isiraele ya bogologolo ga se gore e dirišitše tshepedišo e tee feela ya almanaka yeo e sa fetogego historing ya yona ka moka.
Puku ya Dijubile le ditšo tša thuto ya dinaledi tšeo di bonagaditšwego go 1 Henoge di gatelela kudu almanaka ya matšatši a 364 ya letšatši.
Ngwaga wa matšatši a 364 o na le gabotse:
dibeke tše 52 tše di feletšego.
Puku ya Dijubile, kgaolo 6, e bile e lemoša gore ge batho ba bea matšatši go ya ka go hlokomela ngwedi, menyanya le Disabatha di ka wela tlhakatlhakanong.
Se se bontšha gore dingangišano tše bohlokwa tša almanaka di be di le gona ka gare ga setšhaba sa Bajuda nakong ya Tempele ya Bobedi.
Ka gona, gaešita le ge ditemana tše dingwe ka go Dijubile di bontšha tshepedišo yeo go yona letšatši-kgwedi le lefsa le thomilego ka morago ga go sobela ga letšatši, se se ka se dirišwe ka go bušetša morago go hlatsela gore:
“Ye ruri e be e le tshepedišo ya mathomo ya Moše.”
Dijubile ka boyona ke mošomo wa nako ya Tempele ya Bobedi gomme o bontšha setšo se tee se se kgethegilego ka gare ga nako yeo.
13. Diithuti tše dingwe tša Sebjalebjale tša Bajuda Le tšona di Kganetše Mollwane wa Letšatši la Mesong la Pele ga Isiraele
Diithuti tše mmalwa tše bohlokwa tša ba-Juda tša lekgolong la bo-masomepedi la nywaga di ile tša hlahloba potšišo ye.
Julian Morgenstern o ile a hlokomela e ile ya phega kgang ya gore Isiraele ya pele e kile ya bala letšatši go tloga ge letšatši le hlaba goba le hlaba mahube go ya go hlaba goba mahube a latelago, le gore tshepedišo ya go sobela ga letšatši go ya go sobela ga letšatši e ile ya tšwelela ka morago.
Jakobo Z. L a u r b c h e ile ya šišinya pono e swanago, e phega kgang ya gore go balwa ga letšatši Isiraeleng ya pele ga bothopša go be go sa swane le tshepedišo ya ka morago ya bo-rabi, le gore mekgwa e mengwe ya Tempele e bolokile molao wa motheo wa kgale woo go wona bošego bo ilego bja latela mosegare o fetilego.
P. J. H e a w o u d gape e ile ya ahlaahla kgonagalo ya mollwane wa letšatši la mesong ka melao ya sehlabelo, Genesi le ditemana tša Testamente ye Mpsha.
Dinyakišišo tše ga di hlatsele gore thuto ya mehleng yeno e fihleletše phetho yeo e dumelelanago.
Lega go le bjalo, di bontšha gore:
pono ya gore mathomong Isiraele ya mathomo e ka ba e dirišitše mollwane wa letšatši la mesong ga se feela tlhamo ya mehleng yeno yeo e se nago mohlala wa diithuti.
Ke maemo ao a šišintšwego semmušo le go ahlaahlwa thutong ya thuto.
14. Tlalo ya Morena le “Letšatši la Boraro” .
Diebangedi ka moka tše nne di hlaola letšatši la go bapolwa ga Morena Jesu bjalo ka:
Letšatši la go Itokišetša.
Morena gape o boletše e sa le pele leboelela gore o tla tsoga:
ka letšatši la boraro.
Go Luka 24:21, thapama ya letšatši la mathomo la beke, barutiwa ba babedi bao ba bego ba le tseleng ya go ya Emause ba ile ba re:
“Lehono ke letšatši la boraro ga e sa le dilo tše di direga.”
Ge e ba go bapolwa go diregile ka Labohlano:
Labohlano = letšatši la mathomo
Mokibelo = letšatši la bobedi
Sontaga = letšatši la boraro
Se se dumelelana ka tlhago le polelwana e rego “go tsošwa ka letšatši la boraro.”
Ka gona, ga go nyakege gore go šuthišetšwe go bapolwa go Labone feela e le gore go ikarabele ka polelwana e rego “matšatši a mararo le mašego a mararo.”
15. “Matšatši a Mararo le Mašego a Mararo Pelong ya Lefase” Ga e Bolele gore “Go bolokwa Matšatši a Tharo le Mašego a Mararo a Feletšego” .
Mateo 12:40 e re:
“Ka gona Morwamotho o tla ba matšatši a mararo le mašego a mararo pelong ya lefase.”
Polelo ye ke gore:
“pelong ya lefase” .
go e na le mantšu a tlwaelegilego bakeng sa “ka gare ga lebitla ka tlase ga mobu.”
Ge Morena a swarwa kua Getsemane, a re:
“Ye ke nako ya gago, le maatla a leswiswi.”
— Luka 22:53
Ka fao, tlhathollo ye nngwe yeo e ka bago gona ya semoya ke gore go tloga nakong ya go swarwa ga gagwe bošegong bja Labone, Morena o be a šetše a tsene nakong yeo ka yona a bego a beilwe ka fase ga maatla a lefase le le go “matla a leswiswi.”
Ka go rialo:
Labone bošego
Labohlano mosegare
Bošego bja Labohlano
Mokibelo mosegare
Bošego bja Mokibelo
Sontaga e sa le ka pela mesong, ge seetša se hlaba
e ka balwa bjalo ka:
mašego a mararo le dinako tše tharo tša mosegare
mola Morena a sa le:
a bapolwa ka Labohlano gomme a tsošwa ka letšatši la boraro, Sontaga.
Tlhathollo ye e dumelela bobedi “matšatši a mararo le mašego a mararo” le “go tsošwa ka letšatši la boraro” go dula e le therešo ntle le go fetoša leina la Ebangedi la letšatši la go bapolwa bjalo ka Letšatši la go Itokišetša.
16. Tlhako ya Papetšo ya Metswako ye Masomešupa-pedi ye e Kgonagalago
Ge e le gore diphetogo tše di latelago di rulagantšwe ka metswako ye e fapanego:
ge e ba letšatši le latela a bošego–letšatši goba mosegare–bošego tatelano ya dilo;
e ka ba Morena o ile a tlaišega ka letšatši la bone, la bohlano goba la botshelela la beke;
e ka ba O tsogile bošegong bja letšatši la bošupa, mosegare wa letšatši la bošupa, bošego bja letšatši la pele, goba mosegare wa letšatši la pele;
le ge e ba “matšatši a mararo le mašego a mararo” a balwa go tloga polokong, lehung goba go swarwa;
ke moka palomoka ya metswako ya teori ke:
2 × 3 × 4 × 3 = dikgonagalo tše 72.
Ke moka dikgonagalo tše di ka lekwa go ya ka maemo a mane a mangwalo:
Morena a tsoga ka letšatši la boraro;
O bile matšatši a mararo le mašego a mararo pelong ya lefase;
thapama ya letšatši la pele e be e sa bitšwa letšatši la boraro;
mantšiboa a letšatši la go bapolwa a be a sa bitšwa Letšatši la go Itokišetša.
Tlhako ye ke sedirišwa sa go bapetša go e na le bohlatse bja dipalo, ka gobane diphetogo ke tša tlhathollo gomme ga se gore di ikemetše. Ka gare ga dikakanyo tšeo di hlahlobjago mo, kopanyo yeo e bonagalago e amogela maemo ka moka a mane ka mo go kgokaganego kudu ke:
Letšatši le thoma ka mosegare; Morena o swarilwe ka Labone bošego; O tlaišegile ka Labohlano; O tsogile e sa le ka pela mesong ya Sontaga; gomme “matšatši a mararo le mašego a mararo” a balwa go tloga nakong yeo A tsenego ka tlase ga matla a leswiswi bošegong bja Labone.
Sephetho se se sepelelana kudu le diphetho tšeo di dirilwego ditemaneng tše di fetilego.
17. Phetho
Ge Genesi, Molao wa Moše, dipuku tša histori, Diebangedi, dikanegelo tše dingwe tša Testamente e Mpsha, dipuku tša Tempele ya Bobedi le dithuto tša go bala almanaka ya bogologolo ya Sejuda di lebelelwa gotee, go tšwelela phetho yeo e swanetšego go elwa hloko ka mo go tseneletšego:
Ga go na temana ka Beibeleng yeo e bolelago ka go lebanya gore, “Sabatha ya beke le beke e swanetše go bolokwa ka mehla go tloga ka Labohlano ge letšatši le sobela go fihla ka Mokibelo ge letšatši le sobela.”
Ka mo go fapanego, ditemana tše dintši di tšweletša dipaterone tšeo go tšona:
mesong e rwala bohlokwa bja mathomo a letšatši le lefsa; seetša sa mosegare se latelwa ke mantšiboa le bošego, gomme ka morago ke mesong e latelago; ka morago ga ge letšatši la botshelela le fete bošego, mesong e latelago e bitšwa “lehono, Sabatha”; gomme dikanegelong tše itšego tša Testamente ye Mpsha, mantšiboa a sa tswalanywa le lona letšatši leo le fetilego.
Taelo ya Lefitiko 23 ya go boloka Letšatši la Poelano “go tloga mantšiboa go fihla mantšiboa” ke molao o kgethegilego bakeng sa letšatši leo le lekgethwa; ntle le bohlatse bjo bongwe, ga se ya swanela go swarwa ka go itiragalela bjalo ka molao wa legohle wa mollwane wa letšatši bakeng sa Sabatha e nngwe le e nngwe ya beke le beke.
Ka fao, go ka šišinywa ka mo go kwagalago gore:
Sabatha ya letšatši la bošupa e ka kwešišwa ka mo go kwagalago e le yeo e akaretšago letšatši ka moka la bošupa—go tloga mathomong a mosegare wa Mokibelo, go fihla mantšiboeng a Mokibelo le bošego, go fihlela mosegare wa Sontaga o thoma.
Ka go boloka mo go šomago lehono, ka lebaka la gore dinako tša go hlaba ga letšatši di fapana go ya ka sehla le latitude, le ka lebaka la gore dilete tše dingwe di itemogela dinako tšeo di se nago go hlaba ga letšatši goba go sobela ga letšatši mo go tlwaelegilego, tšhomišo ya mo e ka bago 6:00–7:00 a.m. nako e tlwaelegilego ya lefelong leo bjalo ka mollwane wo o šomago o ka fa go se fetoge.
Lega go le bjalo, taba ya bohlokwa kudu ga se go ngangišana ka metsotso e sego kae goba metsotswana, eupša ke go lemoga gore:
Sabatha ke letšatši la bošupa leo le šegofaditšwego ke Modimo.
Labohlano ke Letšatši la go Itokišetša, ge badumedi ba itokišetša mmeleng le moyeng go amogela Sabatha. Go tloga mathomong a mosegare wa letšatši la bošupa go fihla mathomong a mosegare wa letšatši le le latelago, ba gopola tlholo le topollo ya Modimo, ba ipshina ka khutšo yeo A ba filego ka mogau, gomme ba lebeletše pele khutšong ya ka mo go sa felego yeo e tlago.
“Ge o ka furalela leoto la gago Sabatha, wa se dire se se go thabišago ka letšatši la Ka le lekgethwa, gomme wa bitša Sabatha lethabo, letšatši le lekgethwa la Modimo le le hlomphegago, wa le hlompha, wa se dire ditsela tša gago, wa se nyake lethabo la gago, wa se bolele mantšu a gago; gona o tla ipshina ka Modimo, gomme O tla go nametša mafelong a godimo a lefase, a go fepa ka bohwa bja Jakobo tatago; gobane molomo wa Modimo o boletše.”
— Jesaya 58:13–14
| |
